“Kaj ti je tega treba?”
Vabljeni k nekoliko daljšem, a zelo odkritem, zapisu. 📝
Jure Colja, star 34 let. Ponosen mož in oče. Zadnji mandat občinski svetnik v Mestni občini Koper, član SDS pa od svojega 16. leta starosti.
V času, odkar se politično udejstvujem, sem, hvala Bogu, deležen veliko podpore. Nekaj pa je tudi takih, ki vprašajo: »Kaj ti je tega treba?«
Med odraščanjem sem v domačem krogu rad opazoval in poslušal stališča kako stvari v Sloveniji stojijo. Kaj so doživeli moji predniki in slovenski narod. Kdo in kaj stoji za aferami, s katerimi demonizirajo in uničujejo osamosvojitelje ter njihove družine. Komu je Slovenija bila intimna opcija in komu ne.
Skratka, odraščal sem s politiko in temami, ki so in bodo oblikovali naš vsakdan. Tega sem vajen.
Bistvo pa je drugje in sicer izjemno lep občutek je, ko enkrat odrasteš, se sam podaš v življenje, v katerem te čakajo obveznosti, vzponi in padci, in na lastne oči vidiš, da je vse, kar si opazoval in slišal, res. Da si doma gledal neupogljive stare starše in starše, ki so doživeli marsikaj, vztrajali in delali, medtem ko so tisti, ki jim Slovenija ne pomeni nič ali so jo celo zaničevali, živeli na veliki nogi. In to se dogaja še danes.
Da so mnoge druge uspeli prepričati, ti pa si bil deležen resnice, od katere se kljub kasnejšim okoliščinam nisi umaknil. In to v tebi ostane. In te zaznamuje.
Vse to pa me ne bi zaznamovalo brez glavnega temelja. In ta temelj je domoljubje, ki ga nosim v sebi in ga podajam prekrasni hčerki. Od slovenske zastave, ki je in pri nas doma še vedno plapola 24 ur na dan, 7 dni v tednu, dalje.
Ljubiti Slovenijo je nekaj, kar imaš ali nimaš. In srečen je tisti, ki to ima.
Na oblasti imamo vrhunskega menedžerja, ki je zavozil državo. Ministra za delo, ki ni še nikoli delal. Sindikaliste, ki ne znajo razložiti, zakaj so proti višjim plačam. Doktorje zgodovine, ki niso sposobni obsoditi vseh totalitarnih režimov. Novinarje, ki so tiho, ko ne bi smeli biti. In kliko, ki ji je vsak in vse pred Slovenkami in Slovenci.
Take prihodnosti si niso želeli tisti, ki so omogočili samostojno Slovenijo. In take prihodnosti si za svojega otroka ne želim niti sam.
Ko je naš narod klical po pogumu, so v srhljivi negotovosti naprej stopili posamezniki, ki jim ni bilo treba, pa so.
Točno iz take družinske izkušnje izhajam. To je moje vodilo. In to je odgovor na vprašanje: “Kaj mi je tega treba?”
Zavzemam se in zavzemal se bom za varnost našega naroda. Za okolje, v katerem podjetniki lahko ustvarjajo in omogočajo delovna mesta. Za okolje, v katerem so pošteno plačani delavci in ne lenuhi. In za državo, ki na prvo mesto postavlja Slovenijo, naš jezik, našo kulturo in naše vrednote.
Iskrena ljubezen do Slovenije je temelj, ki bi ga moral imeti vsak, ki se poda na politično pot.
Na državnozborskih volitvah leta 2000 se je stranka na volitve odpravila z besedami: »Čas je za Slovenijo.« Danes, 26 let kasneje, mislim, da je po letih nazadovanja spet čas za Slovenijo in za ustavno večino razuma.
Čas je, da Slovenija zadiha.
Hvaležen bom vsakega glasu, ki bo to omogočil. Zaslužimo in zmoremo več. 🇸🇮
Slovenščina
