Resni.ca@resni_ca
Poslanska skupina Resni.ca je v Državni zbor vložila predlog Zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge.
V prvi splošni programski točki Sprememba volilnega sistema (memorandum, str. 15) v skladu z odločbo US imamo zapisano: »Prav tako bi zahtevali nenapovedane preizkuse alkoholiziranosti in testiranja poslancev na prisotnost prepovedanih drog v organizmu. Možna je tudi uporaba analize lasu, ki pokaže morebitno uporabo prepovedanih drog tudi za 6 mesecev nazaj.«
Danes smo pričeli s prvimi koraki, da začnemo uresničevati del našega programa, saj smo v Državni zbor vložili predlog Zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge.
Predlog zakona uvaja sistem testiranja najvišjih državnih funkcionarjev na prisotnost prepovedanih drog z namenom krepitve integritete javnih funkcij, odgovornega opravljanja javnih funkcij ter zaupanja javnosti v delovanje državnih institucij. Med funkcionarje, za katere bi zakon veljal, sodijo poslanci Državnega zbora, predsednik Vlade, ministri in državni sekretarji.
Predlog določa, da bi se testiranje izvajalo na podlagi naključnega računalniškega žreba štirikrat letno, pri čemer bi bilo v vsakem krogu izbranih 10 odstotkov vseh funkcionarjev. Posameznik bi lahko bil izžreban največ dvakrat v istem koledarskem letu. Žreb bi potekal nenapovedano pod nadzorom Mandatno-volilne komisije s pomočjo certificiranega računalniškega algoritma.
Za izvedbo testiranj in laboratorijskih analiz bi bil pristojen Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete, ki bi moral zagotavljati uporabo mednarodno priznanih in akreditiranih metod ter visoko raven varovanja osebnih podatkov in sledljivosti postopkov. Analize bi se izvajale na podlagi vzorcev las, urina ali krvi, pri čemer zakon določa uporabo najmanj invazivne metode odvzema, ki še zagotavlja zanesljiv rezultat.
Predlog zakona omogoča tudi prostovoljno testiranje funkcionarjev kot izraz dodatne transparentnosti in osebne integritete. Funkcionar bi lahko kadarkoli med mandatom podal zahtevo za prostovoljno testiranje, Inštitut za sodno medicino pa bi ga moral pozvati na testiranje v roku 15 dni.
Poseben poudarek zakon namenja varovanju občutljivih osebnih podatkov. Rezultati testiranj bi bili zaupni, javno dostopne evidence ne bi bile vzpostavljene. Ob vsakem odvzemu bi se vzorec razdelil na primarni in kontrolni del, funkcionar pa bi imel v primeru pozitivnega rezultata pravico do ugovora in dodatne potrditvene analize.
V primeru dokončno pozitivnega izvida ali neupravičene zavrnitve testiranja zakon predvideva sprožitev ustreznih postopkov zaradi hujše kršitve dolžnega ravnanja in integritete funkcije. Za ministre in državne sekretarje bi to pomenilo predlog razrešitve, za poslance pa sprožitev postopkov po Kodeksu ravnanja poslancev Državnega zbora.
Financiranje rednih in prostovoljnih testiranj bi se zagotavljalo iz proračunskih sredstev organov, v katerih funkcionarji opravljajo svojo funkcijo, zakon pa predvideva tudi certificiranje računalniškega sistema za izvedbo žreba s strani Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost.
V predlogu zakona smo v 4. členu zapisali tudi: »Za prepovedane droge se ne štejejo substance, ki se v skladu s posebnimi predpisi uporabljajo kot zdravila in konoplja.« Konoplja je iz predloga izvzeta, saj se v stranki zavzemamo za njeno legalizacijo in jasno zakonsko ureditev področja konoplje (memorandum Ekonomija konoplje, stran 27).
ℹ️ povezavi do predloga zakona in memoranduma najdete v prvem komentarju
