Jakob Krajnc

Nisem pričakoval, da je odnos do samostojnih podjetnikov v Levici še vedno tako izrazito pokroviteljski, kot ga razkrivajo izjave njihovega glavnega ekonomista Feketije, ki jih stranka sama izpostavlja in deli. Tak pogled razkriva precej ozko razumevanje sodobnega dela. Samostojni podjetniki so danes izjemno heterogena skupina. Zreducirati to raznolikost na izkoriščane, izkoriščevalce in »prave« obrtnike je analitično šibko in politično kratkovidno. Obstaja tudi širok in rastoč sloj visoko kvalificiranih samostojnih strokovnjakov – programerjev, svetovalcev, oblikovalcev, inženirjev, prevajalcev –, ki delajo projektno, pogosto za več, tudi tujih naročnikov. S svojim znanjem predstavljajo izvoz storitev in v Slovenijo prinašajo prihodek, ki se tukaj obdavči in porabi. Ne gre za izkoriščanje, temveč za legitimno obliko dela. Pomembno je razumeti, da ta segment sistema s.p. ne uporablja predvsem zaradi davčnih razlogov, ampak zaradi njegove preprostosti. Ko si pri delu sam za vse, je administrativna enostavnost nujnost, ne privilegij. Malokdo bo za prvi samostojni projekt ustanavljal d.o.o. z bistveno kompleksnejšim poslovanjem. V tem smislu s.p. deluje kot nekakšen inkubator: del teh dejavnosti sčasoma preraste v podjetja, ki zaposlujejo in ustvarjajo širši gospodarski učinek. Ko politika govori o “pametni regulaciji”, to v praksi pogosto pomeni predvsem več obremenitev in več birokracije tudi za tiste, ki delujejo povsem legitimno. In ko se ljudi, ki nosijo polno poslovno tveganje ter redno plačujejo davke in prispevke – ob tem pa nimajo zagotovljenega dopusta ali bolniške – označuje kot tiste, ki “optimizirajo znotraj luknjastih pravil”, to upravičeno vzbuja občutek pokroviteljstva. Kompleksnosti sodobnega dela ne rešujemo tako, da stvari pustimo neurejene. A prav tako je ne rešujemo tako, da najbolj propulziven, agilen in neodvisen del gospodarstva stlačimo v kalupe industrijske dobe prejšnjega stoletja. Ko politična stranka ne prepozna kompleksnosti sodobnega intelektualnega dela in podjetništva, to ni le teoretski problem, ampak se prej ali slej pokaže tudi v njenem političnem dosegu. Tudi zato njihov slabši rezultat na zadnjih volitvah ni presenečenje.

Zanima me, moji dragi najuspešnejši člani družbe: kdaj je dovolj? Koliko denarja, vikendov, avtov? Privoščim vam vse, ostalim manj uspešnim pa privoščim vsaj streho nad glavo, varnost, dobre vrtce in šole in dostopno zdravstvo. Za kar pa potrebujemo davke, žal.

Izvenkoalicijsko sodelovanje 😂🤣😂🤣😂🤣😂