Matej Rigelnik

Zelo sem kritičen do udbomafije. Vsak dan. Ko odprem hladilnik, ko plačam kavo, ko slišim besedo “solidarnost”. Ampak če mi stric iz Foruma 21 uredi projekt in očka plača davčnega svetovalca – se pa lahko pogovarjamo!

🔥 Teorija je poceni. Praksa stane. Večina ljudi na finančnih dogodkih vam bo prodajala toplo vodo in grafe iz učbenikov. Jaz vam bom prihodnji četrtek na dogodku pri Maksu pokazal svojo osebno bilanco. Brez olepševanja, brez megle. Secirali bomo moj portfelj in pogledali, kaj v praksi pomeni "Skin in the game": 👉 Zakaj moj avto predstavlja zgolj 0,2 % mojega premoženja (in zakaj bi vas morali statusni simboli skrbeti). 👉 Kako mi avtomatiziran robot "Bender" v realnem času analizira vsak račun iz McDonald'sa. 👉 In seveda... kaj imajo pri upravljanju premoženja moji deguji. 🐹 Obljubim vam dve stvari: to ne bo še ena dolgočasna PowerPoint predstavitev in ne bom vam prodajal iluzij. Če vas zanima surova realnost investiranja, koncentracija portfelja in "odfukani" prijemi upravljanja, se nam pridružite. finance.si/nalozbena-konf…

V Sloveniji te pri 27 letih z vsemi plenicami vred proglasijo za vrhunskega »antikomunista« in steber družbe. V komunistični Španiji pa 3-letnika brez milosti fuknejo pred vrata šole, če se polula. Španski javni sistem ima očitno več hrbtenice kot naša celotna politična »elita«.

Za koga smo se osamosvojali? Za tujce!

Zakaj je 100 € višja penzija isto kot 100 € nižji davek? (In zakaj je oboje v resnici dolg) 👇 Politiki radi prodajajo "darila". Eni obljubljajo višje penzije, drugi nižje davke. Sliši se kot izbira med dvema različnima potema, a če država nima polne blagajne, je to le ista igra z drugim imenom. Vzemimo hipotetičen primer: Upokojenec dobi 100 € višjo penzijo ali pa mu država za 100 € zniža dajatve. Rezultat v njegovem žepu? Isti. Ampak pozor, država nima lastnega denarja. Vsak evro, ki ga "da", mora prej nekomu vzeti. Če ga nima kje vzeti danes, se mora zadolžiti. • Povišanje penzije = Država si sposodi 100 €, da ti jih nakaže. • Znižanje davka = Država si sposodi 100 €, ker ji v proračunu manjka tisto, kar ti je pustila v žepu. Matematika ne laže: proračunska luknja je v obeh primerih enaka. To ni "pomoč države", ampak kredit, ki ga najamejo v tvojem imenu (ali imenu tvojih vnukov). Ko se država "zapufa", da bi delila bonbončke, v resnici le troši denar iz prihodnosti, ki ga bo treba vrniti z obrestmi vred. Končni rezultat? Ni zastonj kosila. Je le vprašanje, katero nalepko bodo nalepili na račun, ki pride čez par let. 💸 Zato pa še enkrat: če nižamo davke, nižajmo porabo. Sicer je vse blef. #ekonomija #politika #dolgovi #davki #penzije

Bankrotirali še ne bomo. Slovenija je zabeležila v prvem četrtletju letošnjega leta eno najvišjih gospodarskih rasti v EU. In na to smo lahko ponosni glede na globalno situacijo. Pa, če me bo kak kreten spet zmerjal, da navijam za neko stran, gre samo na block😀

Jaz nisem tako prepričan, da bo ta zakon na referendumu padel. Nimam pa nič proti, če gremo na volišča. Naj ljudje odločijo.

Zakaj stranke, ki zagovarjajo neposredno demokracijo pri nas, ne spremenijo ustave in dovolijo ljudem, da odločajo o davčnih zakonih? Smo za ali smo proti ljudski volji? Zakaj so nam politiki onemogočili glasovati o tem? Levi in desni! Zakaj?

Zagovarjal bom manj države, pa četudi mi pravite skrajni desničar. Zagovarjal bom, da je Slovenija ustanovljena na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, pa tudi če mi rečete nacionalist. Zagovarjal bom svobodno odločitev posameznika, pa četudi mi pravite individualist. Zagovarjal bom Vitomila Zupana kot enega največjih slovenskih pisateljev 20. stoletja, pa četudi mi boste rekli, da sem potomec komunistov. Zagovarjal bom 2045, ne 1945, pa četudi me jutri vržete skozi okno. Ker narod, ki se boji lastnih besed, slej ko prej ostane brez jezika. Narod, ki se boji prihodnosti, pa konča kot muzejski eksponat v lastni zgodovini. Amen.

Debata o gospodu Lotriču je popolnoma deplasirana. Edina relevantna debata je zakaj še nismo ukinili celotnega državnega sveta. Slepo črevo demokracije, brez dodane vrednosti. Da je pa gospod predsednik retorično nespreten, nezmožen resnega dialoga, pa je dokazal tudi na X-u. Ker se gospod predsednik rad vozi z ladjicami, mu posvečam to lepo pesmico: “Barčica po morju plava, drevesa se priklanjajo. Oj, le naprej, oj, le naprej, dokler je še vetra kej.”

Za koga imamo Slovenijo? Se še spomnite: NA TRAJNI IN NEODTULJIVI PRAVICI SLOVENSKEGA NARODA DO SAMOODLOČBE smo zapisali v ustavo. Kot kaže pa bomo ukinili sami sebe.

Evo, dragi prijatelji. To je tako, ko preteraš birokracijo do neskončnosti. Ko se investitor v drugi tir ne hvali s hitrostjo vlakov, kapaciteto tirov, varnostjo vožnje, ampak s količino dokumentov, ki po višini presegajo Eifflov stolp, veš da je konec blizu. Politika, naredite to javno upravo spet učinkovito, ali pa se samoukinite!

Vsem slovenskim politikom in vsem tistim, ki želijo tej državi in temu narodu dobro, toplo priporočam ogled predavanja prof, Paula Romerja, ko je prejel nobelovo nagrado. Njegove lekcije so jasne in nedvoumne: 1. Nehajte subvencionirati "železo", investirajte v "recepte" Slovenija se preveč zanaša na to, da smo pridni podizvajalci v globalnih verigah. Romer nas uči, da materialne stvari (stroji, hale) prinašajo padajoče donose. Ideje (recepti) pa so tiste, ki omogočajo trajno rast. • Politika bi morala: Namesto gradnje novih industrijskih con za nizko dodano vrednost, agresivno spodbujati okolje, kjer se znanje prosto pretaka in ščiti (R&D). Država naj ne bo "investitor", ampak "katalizator" za tiste, ki si upajo na novo premešati obstoječe karte. 2. Mesta so naši "možgani", ne le spalna naselja Romer poudarja, da nas mesta delajo pametnejše, ker olajšajo interakcijo idej. Slovenija pa trpi zaradi "vrtičkarstva" in pretirane razdrobljenosti na 212 občin. • Politika bi morala: Razmišljati o Ljubljani in regionalnih središčih kot o motorjih rasti, ne kot o strošku. Potrebujemo vrhunsko infrastrukturo (fizično in digitalno), ki povezuje ljudi v pol ure, ne v dveh urah. Gostota prebivalstva v kombinaciji s pametnim načrtovanjem je recept za inovacije. 3. Institucionalni "moat" (varen pristan) in transparentnost Gospodarska rast ne more cveteti v okolju, kjer so pravila nejasna ali pa veljajo le za nekatere. Transparentnost in upravljanje podjetij (corporate governance) nista le birokratska pojma, ampak temelja zaupanja. • Politika bi morala: Vzpostaviti standarde upravljanja v državnih podjetjih, ki bi bili zgled zasebnemu sektorju. Več "delniške demokracije" in odprtosti do malih delničarjev bi v slovenski kapitalski trg vlilo energijo, ki zdaj spi na bančnih računih. 4. Vitalizem namesto strahu Pogosto nas vodi Malthusov strah pred pomanjkanjem: "Če bo dobil on, bo zame zmanjkalo." Romer dokazuje, da je svet igra z pozitivno vsoto. • Politika bi morala: Namesto delitve obstoječega (včasih že precej majhnega) kolača, ustvariti vzdušje intelektualne svobode in vitalizma. Potrebujemo politike, ki ne čakajo na navodila iz Bruslja, ampak si upajo biti suvereni misleci, ki razumejo, da je človeški kapital naš edini pravi naravni vir. Povzetek: Gospodarska rast Slovenije se ne bo zgodila v parlamentu, ampak v glavah ljudi, ki imajo pogoje, da svoje ideje uresničijo. Naloga politike je le, da postavi igrišče, kjer so pravila jasna, trava pokošena, luči pa prižgane za vse. youtu.be/vZmgZGIZtiM?si…

“Naloga države ni samo pobiranje davkov. Naloga države je nadzor nad cenami in nadzor nad maržami.” To je razumevanje slovenske politike kaj naj država počne. V čem se to razlikuje od jugoslovanskega tipa socializma?😆

Slovenski javni dolg znaša v % BDPja 65,3% in je najnižji v zadnjih 13 letih. Povprečni javni dolg držav evropske monetarne unije pa znaša 87,5%. Slovenski javni dolg je torej 22,3 odstotne točke nižji kot je v območju EMU. Zdaj imamo vse belo na črnem.

Katera pesem bi danes zarezala globlje od naših delitev in nas v enem samem, surovem dihu poenotila za tisto skupno in boljšo prihodnost, o kateri si ne upamo več niti govoriti, kaj šele peti?

Kaj smo se naučili ta vikend? 1. Da bolj kot smo naivni, lažje sem nam zlažejo. Lažejo pa se nam 24/7. 2. Če ne bomo seksali, bomo ukinili sami sebe. Od leta 2017 več Slovenk in Slovencev umre kot se jih rodi. Tujce uvažajo pa vsi. Levi in desni. 3. Da imajo vsi naši poslanci v državnem zboru delovnih izkušenj v realnem sektorju za en kombi delavcev na tekočem traku 4. Da naj se kordiš in njegov socializem ob žici čimprej samoukine Aja, pa še to: da čimprej ukinemo državni svet in predsednika z njim. Prvi najboljši trenutek je bil pred 35 leti, drugi najboljši pa je danes. Uspešen delovni teden vam želim. Matej

Od leta 2017 v Sloveniji umre več Slovenk in Slovencev kot se jih rodi. Narod se bo kot kaže ukinil sam. Grafi ne lažejo, lažejo le politiki. “Desnica” uvaža “delovno silo”, levica uvaža volivce, skupaj pa uvažata konec lastne zgodovine. Smo generacija, ki bo ugasnila luč v hiši, ki je ne zna več napolniti s svojimi otroki. Ukinitev naroda poteka brez hrupa, sredi belega dne, pod budnim očesom obeh polov. Za koga sploh še imamo Slovenijo?