Matej P

Demokrati dokončno zaključujemo pogajanja z Robertom Golobom. Delovanje stranke Svoboda v zadnjih dneh je šlo čez meje normalnega političnega dialoga. Včerajšnji sklep Svobode, da poskuša člane naše stranke in poslance z neposrednim vplivanjem prisiliti v koalicijski sporazum, je korak predaleč, nesprejemljivo in tako se s potencialnimi koalicijskimi partnerji ne ravna. Zato Demokrati dokončno zaključujemo pogajanja s stranko Svoboda.

🇭🇺 | Based on yesterday’s Medián poll, the breakdown of constituency seats would look something like this: 🔵TISZA 101 🟠Fidesz 5 TISZA would hold all the opposition won seats from 2022, while also flipping over 80 Fidesz held districts!

Tina Bregant je na predvolilnem soočenju na POP TV opozorila, da se je število ljudi v čakalnih vrstah od leta 2022 do januarja 2026 povečalo za 76 tisoč. Rubrika 24UR Dejstva je njeno izjavo javno označila za neresnično, češ da je razlika po podatkih NIJZ bistveno višja, in sicer skoraj 310 tisoč. Pri tem so navedli, da je številka zrasla z 1,4 na 1,7 milijona. Že zdrav razum in bežen pogled na to absurdno visoko številko bi morala preverjevalcem dejstev povedati, da nekaj ni v redu, saj bi to pomenilo, da na zdravstveno obravnavo čaka skoraj celotna slovenska populacija. Očitno je, da se je zgodila nedopustna metodološka napaka, saj so preverjevalci dejstev primerjali jabolka in hruške. NIJZ namreč beleži dve povsem različni metriki. Prva, ki jo je napačno uporabil "fact-checker", meri skupno število vseh aktivnih administrativnih naročil v sistemu eNaročanje. Ena oseba ima lahko namreč hkrati odprtih več naročil pri različnih izvajalcih. Druga metrika, na katero se je izrecno in pravilno sklicevala Bregantova, pa meri dejansko število fizičnih oseb, ki čakajo na obravnavo. Če pogledamo ustrezne podatke NIJZ o dejanskem številu čakajočih oseb, ugotovimo, da je bila izjava Tine Bregant izjemno natančna. Novembra 2022 je bilo čakajočih oseb 267.724, v prvem tednu januarja 2026 pa 344.157. Razlika znaša 76.433 ljudi. Bregantova je torej korektno uporabila uradne in javno dostopne podatke, njena navedba je bila povsem točna. Preverjanje dejstev bi moralo biti branik resnice, a se ob takšni neprofesionalnosti sprevrže v njeno popolno nasprotje. Ko tisti, ki naj bi preverjal dejstva, zaradi nepoznavanja osnovnih evidenc pomeša administrativna naročila z dejanskimi pacienti, to ni več zgolj strokovna napaka, temveč zloraba medijskega prostora. V občutljivem predvolilnem času ima takšno početje nevarne posledice, saj služi neposredno kot orodje za neupravičeno javno diskvalifikacijo. Označiti kandidatko, ki do potankosti natančno citira uradne podatke, za neresnicoljubno in to celo v imenu "dejstev", je farsa. S takšnim pristopom medij ne diskreditira le posameznice, temveč razvrednoti lastno verodostojnost in potrjuje zlovešč sum, da v delu novinarstva dejstva pogosto nimajo več nobene prave teže.