Rajko Jerenec

@NovakBozidar Saj "vatikanska valuta" je: hvala.

Tega si ne moreš zmislit. Župnik je pripeljal kolo na servis. Nato pa je namesto plačila, žegnal hišo. Res je.

@mattaj63 @DARS_SI Ker mu ni treba

Zakaj lahko delajo delavci ponoči v tovatnah, zakaj lahko gasilci gasijo požar ponoči, zakaj je urgenca dostopna ponoči in na praznik, zakaj lahko študenti in študentke kelnarjo do jutranjih ur...In zakaj @dars_si ni sposoben organizirati nočnega dela na odsekij AC kjer so dela⁉️

@NeckoNeno @jakovcic_eugen Otkud to? Šta ti je?

@RajkoJerenec @jakovcic_eugen E jesi glup picka ti materina retardirana

Na današnji dan 1991. u Splitu je ubijen nevini mladi makedonski ročnik Saša (Saško) Gešovski. Saško druže, ja te pamtim kada već to moj grad ne može i neće. Tvoj drug “septembarac”, kasarna Goce Delčev, Skopje (11.9.1990.-11.9.1991.)

@DZvanNL @jakovcic_eugen Hvala ti puno na edukaciji. Zapravo sam septembarska klasa '90. Sečam se tih događaja.

@RajkoJerenec @jakovcic_eugen Isto kao sto su Hrvati bili po kasarnama u Makedoniju. Mozda si mlad i nisi ucio ali u to vreme bila je jedna drzava (vestacka drzava bez buducnisti i desilo se sta se desilo). A ti ako pises po twiteru trbalo bi da se predhodno educiras (bar sada u ovo vreme je to lako)

@JovanaXYZ @jakovcic_eugen Da. Verovatno.

@RajkoJerenec @jakovcic_eugen Prekomanda? Septembarac, 2/3 roka je bio odsluzio. Jedna od prethodnih kasarni bila skopska?

@JovanaXYZ @jakovcic_eugen Kad su bili iz skopske kasarne?

@RajkoJerenec @jakovcic_eugen Stvarno, kako se nasao vojnik Jugoslavenske narodne armije u Splitu, u Jugoslaviji?

@surfon Tudi meni. Pred Rimom.

Od velikih mest, ki sem jih obiskal mi je London še vedno najljubši.

@tulipanka18 Od vedno

Od kdaj upokojenci, ki razen pokojnine nimamo drugih prihodkov, plačujemo dohodnino!? Pod oznako 1109 Drugi prihodki iz delovnega razmerja se je znašel znesek 705,48€, doplačati moram 55,36€. Uokojila sem se na današnji dan leta 2024. Ni prvoaprilska šala.

Malo reklame #flydubai

Moja @VlastaKamposJ promotorka #slovenije na #EXPO2025 v #Osaka

#Slovenia na #EXPO2025 v #Osaka

That is how beer should taste #beercollection #mybeercollection

@hrastelj V četrtek v #radenci

Dodatna boniteta v okviru uslug slovenskega javnega zdravstva je, da pacient raziskuje svojo širšo domovino. #viaptuj

@tavijolicna Vse podpišem in se strinjam. Nič nisi napisala, kar ne bi bilo stvar osnovnega bontona... isto na vlaku, drugih čakalnicah.

Aja, vceraj sem pozabila pohvalit osebje na nevroloski. Od cistilke, sester in tehnikov ter zdravnikov. #pohvalanadan Malo manj bi pohvalila 70% pacientov in njihovih spremljevalcev. Vse bi vas poslala v solo bontona, pa na par delavnic, kako hendlat lastna custva in tesnobo. 1/n

#AKOS gosti delovno skupino Evropskih regulatorjev za poštne storitve in aktivno sooblikuje osnutek programa dela #EGRP za prihodnje leto. #workprogramm #2025

@ElonMNews A

Mladino še vedno rad prelistam. Nekoč davno, ko tuji mediji še niso bili tako enostavno dostopni, sem celotno vsebino posamezne številke tudi prebral, saj mi je predstavljala pomemben vir informacij in interpretacij dogajanja v družbi. Zadnja leta je zanimivih vsebin v reviji sicer manj, a se jih še vedno najde kar nekaj. Sploh s področja okoljskih in kulturnih tematik. Me pa zmoti, ko poskuša uredništvo Mladine zbuditi pozornost z zagovarjanjem čudaških stališč. Takšen pristop je sicer lahko koristen, če sproži javno debato o temah, ki so spregledane, a to se zgodi bolj poredko. Zelo slabo pa je, ko gre pri provokacijah za neupravičene napade na pomembne inštitucije družbe, ki so ključne za delovanje naše civilizacije. Ena takšnih inštitucij je znanost. V zadnjem uvodniku je urednik Mladine zelo neposredno napadel ekonomijo. Ne neoliberalizem, ampak ekonomijo kot znanost. Med drugim navaja, da je ekonomija kot "kraljica znanosti" povzročila, da je zahodni svet padel v novofašizem. Prav tako ekonomijo krivi za razpad vrednot, korupcijo družbe in posameznika, ter uničenje etike in odnosov. Kritizira ekonomiste, da so s svojim delovanjem pripeljali družbo do fašizacije in jo korumpirali do te mere, da ljudje merijo vse z denarnimi enotami. Predlaga, da se ekonomija in ekonomisti, ki so imeli zadnjih 40 let oblast, umaknejo za petnajst let, se opravičijo in začnejo znova. Pravi tudi, da bi morali na mesta upravljanja premoženja postaviti ljudi iz drugih strok, kot so sociologi ali socialni delavci, ki bi bolj mislili na koristi družbe in dolgoročne interese. Odlomek iz uvodnika: "Ja, problem je ekonomija, ekonomija kot kraljica vednosti. Čas je, da to znanost – in še vedno je znanost – brcnemo v kot. Še več, čas je, da ekonomijo kot kraljico znanosti vržemo s trona, zahtevamo od nje, da naredi lastno denacifikacijo – in s tem ne mislimo zgolj na znanost, ampak na malodane vse tiste, ki jo predstavljajo." Zakaj se glede te čudaške provokacije sploh oglašam? Ker se mi zdi, da je treba znanost braniti, ne glede na to, s katere ideološke, politične ali koristoljubne pozicije je nekdo napada. Očitno je, da avtor uvodnika zagreši napako slamnatega moža. Naslika zelo poenostavljeno in izkrivljeno predstavo ekonomije, nato pa to prikazen kritizira. Ekonomijo kot celoto obtožuje za probleme, ne da bi upošteval raznolikost mnenj in teorij znotraj same ekonomije. Avtor uvodnika ne omenja alternativnih ekonomskih teorij, ki ponujajo povsem drugačne poglede in rešitve za družbene probleme, kot jih daje neoliberalna ekonomija. Ekonomija kot znanost je namreč mnogo bolj bogata in kritična, kot je predstavljeno v zapisu. V bistvu iz same ekonomije izvirajo tudi najbolj utemeljene kritike neoliberalizma. Že med nobelovci za ekonomijo najdemo veliko kritikov ekonomije, kot je predstavljena v sestavku. Joseph Stiglitz, Nobelov nagrajenec za ekonomijo iz leta 2001, v svojih delih kritizira Mednarodni denarni sklad in Svetovno banko zaradi vsiljevanja neoliberalnih politik, ki so po njegovem mnenju povzročile več škode kot koristi v državah v razvoju. Trdi, da te politike povečujejo neenakost in destabilizirajo gospodarstva​. Prav tako zagovarja progresivne davčne politike in večje naložbe v javno izobraževanje in zdravstvo. Njegovo delo poudarja potrebo po večji regulaciji in socialni pravičnosti. Tudi Paul Krugman, Nobelov nagrajenec iz leta 2008, je znan po svoji kritiki neoliberalne politike, zlasti deregulacije finančnih trgov, ki je po njegovem mnenju prispevala k finančni krizi leta 2008. Zagovarja večjo vlogo vlade pri stabilizaciji gospodarstva in zmanjševanju neenakosti​. Richard H. Thaler, Nobelov nagrajenec za ekonomijo iz leta 2017, je eden od utemeljiteljev vedenjske ekonomije, ki izpodbija predpostavke o racionalnosti, ki so pogosto povezane z neoliberalno ekonomijo. Njegovo delo nakazuje, da trgi niso vedno popolnoma učinkoviti in da so vladne intervencije lahko potrebne za izboljšanje izidov. Amartya Sen, Nobelov nagrajenec za ekonomijo iz leta 1998, kritizira neoliberalizem zaradi osredotočanja zgolj na gospodarsko rast in zanemarjanja socialne pravičnosti in človekovega razvoja. Med drugim pravi, da je treba razvoj meriti ne le z gospodarskimi kazalniki, temveč tudi z izboljšanjem svoboščin in kakovosti življenja ljudi. Esther Duflo, Nobelova nagrajenka za ekonomijo iz leta 2019, je prejela nagrado za eksperimentalni pristop k zmanjševanju revščine. Njeno delo se osredotoča na praktične rešitve za socialne probleme, kar pogosto vključuje kritiko neoliberalnih pristopov, ki se zanašajo izključno na tržne sile​. Thomas Piketty, avtor knjige "Kapital v enaindvajsetem stoletju," sicer (še) ni Nobelovec, a pomembno analizira naraščajočo neenakost v kapitalističnih družbah. Pokazal je, da neoliberalne politike, ki dajejo prednost tržnim silam in zmanjšujejo progresivne davčne sisteme, vodijo v koncentracijo bogastva v rokah majhnega odstotka prebivalstva, kar ogroža demokratične vrednote in socialno kohezijo​. Vsi omenjeni so izjemno pomembni ekonomisti in osrednji predstavniki ekonomije kot znanosti. Prav kot ekonomisti ponujajo različne perspektive in analize, ki osvetljujejo omejitve in negativne učinke neoliberalne politike, hkrati pa zagovarjajo alternative, ki bi lahko vodile k bolj pravičnim in trajnostnim gospodarskim sistemom. Poudariti je treba, da ekonomija ni monolitna veda. Obstaja širok spekter ekonomskih teorij, ki se različno odzivajo na družbene in gospodarske izzive. Prav tako ekonomija vseskozi sodeluje z drugimi znanstvenimi disciplinami, kot so sociologija, psihologija in politologija, da bi bolje razumela kompleksne družbene probleme in našla celovite rešitve. Podobno kot ideološko desno usmerjeni pisci zadnje čase grdo napadajo podnebno znanost, tudi ideološko levo usmerjeni pisci nikakor niso imuni glede napadov na znanost. Uvodnik današnje Mladine je žal tak primer. mladina.si/233861/uvodnik…

@elonmuskADO a

@VanDerBuxdeLux Drži se in pogumno

Dons sm bla pri torkalnem kirurgu in me čaka odstranitev ščitnice. Glihkar sm dobila v zVem še izvide od MRja in It's safe to say da nism glih okej😒🫠 Razpadam pri živem telesu.... #rahlodramatiziram