Jan Košmerl

🧮 KOMU ni jasno! Stanje na političnem igrišču je 50 za desnico in 42 za levico. Ampak tudi v Butalah se bo treba naučiti šteti do 46. Matematika je preprosta stvar, celo za standarde slovenskega političnega peskovnika. Če znaš šteti do 46, si zmagal. Če ne znaš, si verjetno zaposlen v trenutni vladi. 🤡 Predsednica je bila jasna: prinesi 46 glasov in dobiš mandat. Trenutno stanje na igrišču pa je takšno, da ima desna sredina (SDS, NSi, Demokrati, Resnica) v žepu 48 glasov, medtem ko leva stran (Svoboda, SD, Levica) s svojimi 40 glasovi ne bi prišla čez ciljno črto, niti če bi jim sodnik podaril tri kazenske strele. Ljudje so Golobu in njegovi ekipi pokazali rdeč karton. Ideološki »ne« je bil izglasovan, programi desnice pa so dobili prednost. In kaj zdaj čakamo? Da se planeti poravnajo? Da Janša ugotovi, katero kravato bi nosil na prisegi? Nič ne pomagata »mencanje« in gledanje v zrak. Stevanović in Logar morda nista navdušena nad izbiro med dvema ognjema, a številke ne lažejo. Če imaš 48 glasov na mizi, se ne pogajaš z nekom, ki jih ima 40, razen če uživaš v mazohističnem razstavljanju sistema. Sestavljanje »leve« koalicije v tem trenutku je kot poskus vožnje kolesa brez verige – lahko vneto poganjaš, a nikamor ne boš prišel. Čas je, da se Butale končajo in da prevlada zdrav razum. Madona, to pa je v Butalah izziv. Realno je s poslanci manjšin razmerje 50 : 42 v korist desnice.

Dan po volitvah, nadaljevanje nizkotnih napadov na Levico. Včeraj sem v novinarskem središču stala zraven osebe, ki je nekaj snemala. Osebe nisem poznala, potem so mi povedali, da je to znani influenser in da verjetno snema, da bo kasneje posnetke zlorabil. Kar se mi je zdelo vseeno malce neverjetno, ne glede na dno, ki ga je dosegla kampanja, saj se je z razglasitvijo rezultatov, ta vendarle končala. Danes pa dobivam cel kup sporočil, da krožijo neke fotografije in posnetki naju z Luko Mescem, kjer kaževa sredinec. Seveda gre za deepfake. Tega ni težko tehnično preveriti, hkrati je bila tudi dvorana polna ljudi. Verjetno je odveč pojasnjevati, da takih stvari tudi ne počneva. To je tudi rezultat kampanje, ki je temeljija na nizkih udarcih, diskreditacijah in lažnih novicah. Vse, samo da pridejo na oblast. Zgrožena sem, da se lahko tako zlorabi novinarska akreditacija v novinarskem središču Državnega zbora. Še bolj, da nekdo zavestno gre tja, izključno z namenom diskreditacije Levice. Potem pa te lažne podobe uporablja za dokazovanje svojega prav. To je nekdo, ki se ga povezuje s spletnimi goljufijami, celo zvodništvom, zažgal človeka in je bil že enkrat obsojen in bil v kampanji podtaknjenec skrajne desnice. To nam pove vse o kampanji, desnici in metodah, ki jih uporabljajo. Da se moramo dan po volitvah sploh ukvarjati s tem, potem ko smo mislili, da smo v kampanji videli že vse, pa se mi zdi novo dno skrajne desnice. Razmišljam tudi o kazenskem pregonu. To kar se dogaja, da si nekateri dovolijo vse, brez trohice slabe vesti, da bi svoje nasprotnike uničili, je enostavno nedopustno.