Boštjan Kristl

@RomanVodeb Zelo zanimiv bi lahko bil prispevek na temo, ki je botrovala epidemiji. Strah - premajhen, prevelik,... Ali pretiran strah razumnega in inteligentnega človeka spremeni v primitivno nagonsko bitje, ki se za svojo samoohranitev nezavedno poslužuje tudi samouničevalnih metod ?

Glede na razne "trende" bo tudi reprodukcija, kakršno je homo sapiens izvajal do sedaj, v prihodnosti naših zanamcev veljala za primitivno. Mogoče se bodo celo zgražali nad njenim izvajanjem... Mogoče bo potrebno razmišljati tudi o farmah za reprodukcijo ? Ali bomo priča evolucijsko novi obliki homo sapien-sa ?

@vlah58 Pa sej se je folk že kar navadu Grok pa Chat uporabljat. Pa še Golob je obljubil, da bo zastonj za vse... A rabimo še kej več? 🫣

Pri intubaciji je malo štorast ampak. Rešitev za Slovenijo?

@SasoDolenc To ni nič drugega kot ena stran istega kovanca. Tale študija je poskus manipulacije javnosti za katero narativo naj se javnost odloči. Podobno kot bi lažnivec drugega lažnivca označil za lažnivca. Isto sranje drugo pakovanje, bi rekli naši sosedi...

Slovenija v mreži tujih informacijskih manipulacij Slovenija ni le opazovalka geopolitičnih napetosti – je strateško izbrana tarča sistematičnega tujega vmešavanja. To je ključna ugotovitev nove analize z naslovom Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje v Sloveniji, ki jo je pripravil Trivelis inštitut. Avtorja Katja Geršak in Matthew Jacobs opozarjata, da v Sloveniji ne gre za posamične primere lažnih novic. Vzpostavljena je stabilna infrastruktura za širjenje informacij z jasno razdeljenimi vlogami in ponavljajočimi se vzorci. Slovenski primer deluje kot lokalno vozlišče širše arhitekture tujih vplivnih operacij, katerih glavni izvor avtorja identificirata v Rusiji. Analiza opisuje celoten ekosistem njihove proizvodnje, prilagajanja in distribucije v slovenskem prostoru. Posebna nevarnost, na katero opozarja dokument, je visoka stopnja lokalizacije teh vsebin. Tuji narativi so kulturno prilagojeni in normalizirani do te mere, da zvenijo kot avtentična domača stališča. Končni cilj? Erozija zaupanja v demokratične institucije in paraliza procesov odločanja. Kako deluje manipulacija: od resnice do laži in nazaj Operacije tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja – v strokovni terminologiji FIMI – ne delujejo s čistimi izmišljotinami. Pogosto uporabljajo resnične dogodke in verodostojne zapise, ki pa so predstavljeni na zavajajoč način. Ključno je izpuščanje konteksta. Ko iz zgodbe odstranite pomembne dele, lahko iz običajnega dogajanja naredite skandal, iz legitimne politike grožnjo, iz pomoči zavezniku izdajo. Gre za agresivno delovanje proti demokratičnim procesom, katerega cilj je spodkopavanje zaupanja v razločevanje med resnico in lažjo. Po analitičnem okviru, ki ga uporabljajo institucije EU in NATO, gre za namerne, sistematične in usklajene akcije. Namesto odkritega napada se manipulacija osredotoča na kognitivni okvir družbe. Izkorišča čustveno nabite zgodbe in obstoječe družbene razpoke, da bi dolgoročno spremenila dojemanje realnosti pri državljanih. Ključni trik delovanja je "pranje informacij". Tuje sile ne širijo svojih vsebin neposredno – vedo, da bi jih javnost takoj prepoznala kot sumljive. Namesto tega delujejo prek domačih posrednikov: medijev, vplivnežev, organizacij civilne družbe. Ko slovenski akter prevzame tujo vsebino in jo prilagodi lokalnemu jeziku ter kontekstu, postane izvorno tuje sporočilo videti kot pristna domača razprava. To se lahko zgodi zavestno ali nezavedno. Tako se tuja manipulacija skrije, sporočilo pa dobi videz legitimnega izraza javnega interesa. Za zagotavljanje dosega teh "opranih" informacij se uporablja usklajena amplifikacija. Operacije se opirajo na skrito tehnično infrastrukturo in omrežja sintetičnih računov. Po podatkih Evropske službe za zunanje delovanje predstavljajo ti računi skoraj tri četrtine vseh kanalov v identificiranih operacijah FIMI. Večina ne ustvarja lastne vsebine. Delujejo kot distribucijska vozlišča, ki z usklajenim navzkrižnim objavljanjem in hitrim zasejanjem istega gradiva v več skupin umetno povečujejo vidnost izbranih narativov. Ko državljan na družbenem omrežju v kratkem času prebere dvajset zelo podobnih objav proti NATO ali EU, to ni naključje. Je rezultat usklajenega delovanja, ki ustvarja lažen vtis široke javne podpore. Končni rezultat je zameglitev ločnice med organsko javno razpravo in umetno generiranim hrupom. Uporabniki postopno zaidejo v odmevne mehurčke, kjer se polarizacija družbe samo še poglablja. Zakaj prav Slovenija? Strateška vrednost majhne države Slovenija je za tuje akterje, predvsem Rusko federacijo, priložnost za doseganje nesorazmerno velikih strateških učinkov z relativno omejenimi vložki. Kot država članica Evropske unije in zveze NATO predstavlja potencialno vstopno točko za spodkopavanje teh zavezništv od znotraj. Ruski interes je usmerjen v slabljenje domače podpore tema institucijama. To se manifestira v spodbujanju institucionalnega skepticizma in nasprotovanju konkretnim zavezam – od vojaških vaj do pomoči Ukrajini. Cilj ni le vplivati na stališča, temveč zagotoviti, da so ta stališča med seboj tako nezdružljiva, da onemogočajo produktiven kompromis. Tako nastane notranji pritisk, ki slovenske odločevalce prisili bodisi v blokado skupnih evropskih politik bodisi v destruktivno sodelovanje, ki omejuje učinkovitost mednarodnega odziva. Poleg neposrednega vpliva na evropske procese ima Slovenija specifično težo zaradi svoje vloge na Zahodnem Balkanu. Država se tradicionalno pozicionira kot most med evroatlantskimi integracijami in regijo. To je v neposrednem nasprotju z ruskimi interesi, ki širitev EU in NATO na to območje dojemajo kot varnostno grožnjo in izgubo vpliva. Destabilizacija slovenske zunanje politike bi tako neposredno koristila ohranjanju ruske prisotnosti v regiji in zaviranju integracijskih procesov držav kandidatk. Slovenija pa pomeni tudi potencialni precedenčni model. Uspešen odmik Slovenije od jedrnih politik EU ali NATO bi lahko sprožil širši regionalni trend in služil kot precedenčni primer za nekatere primerljive manjše države. Te so tarče prav zato, ker so zunaj trdnih institucionalnih okvirov bolj ranljive za pritiske. Morebitni izstopi ali pasivizacija bi resno načeli kohezijo zahodnih zavezništev. Ruske operacije v Sloveniji so zato strateško premišljene: ciljajo na izkoriščanje strukturne ranljivosti majhne države za povzročanje sistemskih motenj v širšem evropskem varnostnem prostoru. Štirje stebri manipulacije v slovenskem prostoru Analiza prepoznava štiri prevladujoče skupine narativov, ki delujejo usklajeno in se medsebojno krepijo. Prva je protizahodno in prorusko geopolitično okvirjanje. Evropska unija, NATO in ZDA so prikazani kot glavni povzročitelji globalne nestabilnosti. V tem izkrivljenem pogledu je Rusija razumna obrambna sila, ki odgovarja na zahodne provokacije. Slovenija je predstavljena kot država, ki jo zahodne velesile vojaško in gospodarsko izkoriščajo za svoje interese. Odgovornost za politično, gospodarsko in humanitarno ceno konfliktov se prenaša na zahodne institucije. Dejanski agresor ostane neviden. Druga skupina uporablja "pranje miru" in moralno inverzijo. Agresorji so predstavljeni kot žrtve, zahodne obrambne politike kot neodgovorno hujskanje k vojni. Rusija in njeni podporniki so edini resnični zagovorniki miru in stabilnosti. Zahodni pozivi k diplomaciji so označeni za dvolično retoriko, ki prikriva ekspanzionistične težnje. Z uporabo pacifističnega jezika in humanitarnega uokvirjanja se proruska stališča humanizirajo, kar zmanjšuje odpor pri občinstvih, ki bi sicer zavrnila odkrito geopolitično propagando. Pozivi k "miru" v tem kontekstu ne pomenijo konca agresije, temveč zahtevo po prekinitvi zahodne pomoči napadeni državi. Tretji steber cilja neposredno na delegitimizacijo domačih institucij in elit. Ta narativ sistematično spodkopava zaupanje v slovensko politično vodstvo, medije in strokovnjake. Ti so prikazani kot lojalni tujim interesom – Bruslju ali Washingtonu – in ne interesom lastnih državljanov. Državne institucije so uokvirjene kot zgolj izvrševalke zunanjih direktiv brez lastne suverenosti. To krepi prepričanje, da demokratični procesi ne delujejo v korist "navadnih ljudi". V zadnjem obdobju se ta narativ vse pogosteje osredotoča na Evropsko unijo, ki je predstavljena kot glavni krivec za gospodarske težave in izgubo nacionalne identitete. S tem se pripravlja teren za pozive k izstopu iz zveze. Četrta kategorija je konspirativni protiglobalizem. Mednarodno sodelovanje in multilateralne institucije so interpretirane kot zarota globalnih elit za nadzor prebivalstva. Pobude, kot sta Agenda 2030 Združenih narodov ali zeleni prehod, so preoblikovane v mehanizme za razgradnjo nacionalne avtonomije in omejevanje svobode. Slovenski politiki so prikazani kot sostorilci v tem domnevnem projektu, ki naj bi služil bogatim elitam na škodo blaginje državljanov. Z vzbujanjem strahu in iskanjem grešnih kozlov v abstraktnih "globalistih" se sistematično zmanjšuje zaupanje v kakršnokoli obliko mednarodnega povezovanja in kolektivnega reševanja kriz. Kako teorija postane praksa: primer iz oktobra 2025 Oprijemljiv dokaz, kako manipulacija deluje v praksi, ponuja podrobna analiza dogajanja po zasedanju Parlamentarne skupščine NATO v Ljubljani oktobra 2025. Dan po zaključku zasedanja je zapis znanega slovenskega komentatorja Uroša Lipuščka na Facebooku postal osrednja točka za hitro širjenje protinatovskih in proruskih narativov. Objava je vsebovala mešanico selektivnih dejstev in nepreverjenih trditev o neučinkovitosti zahodnega orožja ter domnevnem trošenju pokojninskega denarja za tuje vojne. Vsebina se je tesno ujemala z narativi ruskih državnih medijev, a je bila preoblikovana v domačo državljansko kritiko. Čeprav je avtor zapisa javna osebnost, analiza distribucije kaže, da izjemnega dosega ni mogoče pripisati zgolj organskemu zanimanju javnosti. Večina delitev objave je bila izvedena v zelo kratkem časovnem oknu v jutranjih urah. Ključno vlogo so odigrali profili, ki so delovali kot distribucijska vozlišča. Nekateri so objavo delili tudi petkrat v nekaj minutah v različne, pogosto povsem nepolitične skupine – od kulinaričnih do nostalgičnih. Takšen vzorec vedenja je značilen za usklajeno neavtentično delovanje, kjer omrežje profilov umetno povečuje vidnost določene vsebine, da bi ustvarilo vtis splošnega družbenega konsenza. Primer iz objavljene analize nazorno prikazuje, kako se tuji narativi "operejo" prek zaupanja vrednih lokalnih glasov in nato s pomočjo tehnične infrastrukture preplavijo slovenski spletni prostor kot navidezno pristno javno mnenje. Takšen hibridni model vplivanja je še posebej nevaren, ker zabriše izvor manipulacije. Uporabniki na družbenih omrežjih nimajo občutka, da berejo tujo propagando, temveč legitimen zapis zaskrbljenega sodržavljana, ki ga podpira množica drugih. Ko je porušeno zaupanje v skupno resnico Analiza Trivelis inštituta jasno pokaže, da tuje manipuliranje z informacijami ni zgolj komunikacijski ali medijski problem, temveč prvorazredno vprašanje nacionalne varnosti. Medtem ko klasični vojaški napadi ciljajo na fizično infrastrukturo, delujejo operacije FIMI sistematično na kognitivni ravni družbe. Njihov učinek je manj viden, a dolgoročno bistveno bolj destruktiven: razgradnja zaupanja, erozija skupne realnosti in oslabitev sposobnosti demokratične skupnosti za usklajeno delovanje. Takšne operacije ne težijo nujno k temu, da bi prebivalstvo prepričale v eno samo alternativno resnico. Njihov dejanski cilj je fragmentacija – ustvariti okolje, v katerem so interpretacije dogodkov tako razcepljene, da postane vsak družbeni konsenz nemogoč. V takšnem prostoru se vsaka politična odločitev razume kot sumljiva, vsaka institucija kot podaljšek tujih interesov, vsako dejstvo pa kot stvar osebne izbire ali ideološke pripadnosti. Demokracija v takem stanju formalno obstaja, a funkcionalno ohromi. Posebna nevarnost operacij FIMI je v njihovi navidezni banalnosti. Ne delujejo prek spektakularnih laži, temveč prek ponavljanja, selektivnega uokvirjanja in čustvenega nagovarjanja. Ko se enaki narativi pojavljajo hkrati v različnih kanalih, podprti z videzom množične podpore, postopno preoblikujejo meje sprejemljivega. Kar je bilo včeraj obrobno, danes postane legitimna razprava, jutri pa prevladujoč okvir razumevanja. Hkrati pa prav ta sistematičnost predstavlja njihovo ključno ranljivost. Ker morajo biti manipulativne taktike množične in javne, puščajo sledove: ponavljajoče se vzorce, usklajene časovne ritme, identične pomenske strukture v navidezno nepovezanih virih. Razumevanje teh mehanizmov – od informacijskega pranja do avtomatizirane amplifikacije – omogoča razlikovanje med avtentično javno razpravo in umetno ustvarjenim hrupom. Informacijska manipulacija je uspešna takrat, ko je večina ne prepozna kot manipulacijo. Informacijska manipulacija je uspešna, dokler ostaja nevidna. Celotno poročilo: si21.com/f/docs/Svet/Tr…

@JanezBauer @RobertLipovec Tukaj je tehnologija FIFO in fragmentacija čakalne vrste in optimizacija zapolnitve le-te...

Tukaj pa gre za pragmatičnost sistema. Kako boste X (npr. 1000) ljudem spremenili čas termina ? Dodatno boste obremenili sistem, da boste 1000 ljudem spremenili termin ? Zelo težko... Tukaj gre za optimizacijo sistema, ki je bolj učinkovit vendar se žrtvuje FIFO oz je FIFO z izjemami...

Zdaj ko te nove golobove čakalne vrste že nekaj časa funkcionirajo, mi mogoče kdo lahko razloži... Kako stotine novih čakajočih po omejitvi koncesijskih posegov preskočijo čakalno vrsto, ne da bi se to poznalo?

To kar trdite, ne drži v vsakem primeru. Mogoče je res čakal v danem trenutku, ker se je zadnji komaj prijavil v čakalno vrsto, ampak na tak način je nesmiselno primerjati kako dolgo nekdo čaka, ker je pomemben čas kdaj se je nekdo prijavil in kdaj je prišel na vrsto, ki pa varira od zmogljivosti sistema, ne pa kako dolgo nekdo čaka v danem trenutku. V vsakem primeru je čas čakanja v čakalni vrsti odvisen od zmogljivosti sistema oz koliko ljudi se prijavi v čakalno vrsto v nekem časovnem obdobju. Po prejšnem sistemu čakalnih vrst sistem ni bil 100% obremenjen glede na zmoglivosti sistema v tem pogledu. Ker so obstajala prosta mesta v čakalni vrsti in se niso zapolnila, sistem takrat ni bil obremenjen 100% obremenjen glede na zmoglivost sistema in so ljudje, ki so prišli zadnji po nepotrebnem čakali dlje kot bi lahko. Lažje je ponuditi prosta mesta v čakalni vrsti ljudem, ki so prišli zadnji (če obstajajo), kot pa prestavili x (npr. 1000) ljudem termin.

Tole je kronski dokaz, da ima tip kupljeno izobrazbo vse od mature do doktorata. Ker ne morš bit inženir in bit tolk neumen. Najdlje ne čaka zadnji v vrsti, najdlje je čakal prvi v vrsti (ki je bi nekoč zadnji v vrsti).

Eno je podaljševanje čakalne vrste zaradi premajhne zmogljivosti sistema, ampak on ne govori o tem, ampak o fragmentaciji čakalnih vrst, zaradi česar se podaljšuje čas obravnave zadnjih pacientov v čakalni vrsti po nepotrebnem. V osnovi se ne koristi polna zmogljivost sistema, kadar pride do fragmentacije čakalne vrste oz prosto mesta znotraj čakalne vrste. Sedaj, ko so prenovili sistem čakalnih vrst, zadnji pacienti zapolnijo prazna čakalna mesta v vrsti, posledično tudi prej pridejo na vrsto in sistem deluje v polni zmogljivosti iz tega vidika. Čakalna vrsta se številčno ne zmanjša, zmanjša pa se čas obravnave zadnjih bolnikov, če je v času prijave na storitev prosto mesto v čakalni vrsti, katero pa ni zadnje mesto v čakalni vrsti. Njegova obrazložitev mogoče ni bila najbolj jasna...

Ko je obremenitev sistema ρ = λ/μ ≥ 1, vrsta ni več problem organizacije dela, je dokaz, da je sistem napačno zasnovan in dimenzioniran. Znanstveno gledano teorija čakalnih vrst opisuje stohastične procese prihodov, strežbe in čakanja, kjer je čakalni čas posameznika funkcija intenzitete prihodov (λ), hitrosti strežbe (μ) in discipline strežbe. Rezultat je, da povprečni čakalni čas narašča nelinearno, ko se sistem približuje zasičenosti (λ → μ), ne glede na to, ali si prvi ali zadnji v vrsti. Torej, problem čakanja ni vrstni red ljudi, ampak razmerje med povpraševanjem in zmogljivostjo sistema. Ko je sistem polno zasičen (λ ≥ μ), teorija čakalnih vrst pravi: - stacionarno stanje ne obstaja, povprečna dolžina vrste in povprečni čakalni čas teoretično divergirata v neskončnost; - sistem še vedno deluje, a zaostanki rastejo hitreje, kot jih je mogoče razreševati; - vsak dodaten prihod poveča čakanje vsem, tudi tistim, ki so že v vrsti.

Kolikor je meni znano, ona še vedno živi v Sloveniji. Zunanje financiranje NVO-jev in podobnih organizacij je modus operandi med drugim tudi CIA-je, ki preko različnih kanalov financira organizacije, ki širijo agendo, katera jim odgovarja. Na tak način finančno močnejše države vplivajo na agendo druge države... Drugače pa financiranje iz tujine in prebivati oz biti stalno naseljen v drugi državi ni enako. Vsak lahko komentira kar želi... Bom dal metaforičen prikaz tega, ko nekdo zapusti Slovenijo in gre živeti v drugo državo. Mož (š) zapusti ženo in gre živeti k drugi ženski. Ta isti mož (š), ki se je odselil drugam, bo sedaj dajal nasvete možu (s), ki je sedaj z njegovo bivšo ženo ? Možu (š), ki se je odselil, mu bivša žena očitno ni odgovarjala, zato je šel k drugi ženi. Trenutnemu možu (s) njegove bivše žene pa mu očitno dovolj odgovarja, da je z njo. Sedaj bo bivši mož (š) pametoval trenutnemu možu (s) ? 😁😜

@BostjanKristl Kaj boš to povedal tudi Niki Kovač in vsem ostalim zunanje financiranim NVOjem ali samo meni. Za mene je moja domovina Evropa in Zahod in si pridržujem komentirati na svojem področju. Dogajanje v eni državi pa vpliva na dogajanje drugje. Nič ni izolirano.

Ključno vprašanje za vse Slovence z YU poreklom. A si res želite, da vi in vaši otroci odraščajo v narko mafijaški družbi? Takšni kot je Srbska ali Bosanska. Če ste prišli po boljše življenje za sebe in svoje otroke, zakaj bi potem iz Slovenije delali Balkan? NE Stevanoviču mafijašu

Ne poznam sicer razloga zakaj vam v sodobnem času ni delovalo. Dostop do spletne banke v sodobnem času načeloma ni problematičen. Pomoč o nastavitvah je bil samo primer, da imajo različni profili ljudje različno znanje in se ni nanašalo na uporabo spletne banke. Obstajajo tudi ljudje, ki so trdili, da jim ne dela računalnik in je kasneje podpora ugotovila, da računalnik ni imel vključenega električnega napajanja...

@BostjanKristl @NikkiAround @JMacarolV Če želiš dober produkt, ki ga bodo ljudje prostovoljno uporabljali, mora tudi uporabniška izkušnja bit porihtana. DH je žal do takrat ni imela in dvomim, glede na to da se o pomoči pri nastavitvah spletne banke pogovarjava, da jo ima danes.

Dragi Blaž Brodnjak in ekipa NLB, imam občutek, da vaši varnostni sistemi ne ščitijo mojega denarja pred lopovi, ampak ščitijo slovenske trgovce pred konkurenco. Ali pa mene pred lastno "neumnostjo", da bi slučajno prihranil 1.400 evrov. Situacija: Kot vsak normalen homo economicus, ki zna sešteti 1 + 1, sem se konec leta odločil za nakup osnovnega sredstva za delo – MacBook Pro. Ker nisem padel na glavo, sem ga naročil na Amazon.de, kjer je – pazi to – 1.400 evrov cenejši kot pri nas (MacBook Pro 16 inch / M4 Max). To je razlika, za katero bi marsikdo delal dva meseca. Logično, ne? Ampak ne za NLB. Ko Amazon poskuša trgati sredstva (ki so na računu, rezervirana in čakajo), vaš sistem doživi živčni zlom. Transakcija zavrnjena. Kljub temu da sem v NLB Pay potrdil predavtorizacijo. Dobim SMS. Ga potrdim. Hvala bogu v pol ure, če ne, bi mi banka blokirala kartico – glede na to, da sem "SMS opazil" šele ob 21. uri, bi bil lahko brez težav blokiran. Amazon namreč trga sredstva takrat, ko je paket pripravljen na odpremo, ne takrat, ko ga kupiš. Še vedno nič. Poskusim še enkrat, potrdim nakup v NLB Pay. Uspešna transakcija. Ampak v realnosti se ni zgodilo nič. Amazon sporoča, da je banka zavrnila transakcijo. Pišem skrbnici, ki me naslednje jutro preusmeri na "tretjo osebo" (nekje v Murski Soboti), ki mi napiše, da naj pokličem klicni center, da mi kartico odprejo za eno uro in da opravim nakup. Kličem klicni center – Gaj je prijazen, govoriva 22 minut, poskušava plačati zadevo … neuspešno. Do sedaj sem v NLB Pay še trikrat potrdil transakcijo. S poslovno debetno kartico Visa se očitno ne bo dalo narediti nič oziroma izvesti nakupa pri največjem trgovcu na svetu. Dobim idejo. Pišem referentki, naj mi dvigne limit na Mastercard kartici, kjer imam vezana redna plačila naročnin. Nemogoče, ker je to postopek, ne glede na bonitetno oceno in odlično stanje podjetja. Razmišljam drugače. Si bom na svoj Revolut prenakazal sredstva iz osebnega bančnega računa. Potrdim znesek 3.000 evrov v NLB Pay in spet dobim SMS, da bo kartica blokirana, v kolikor ne vpišem POTRDI XX. Potrdim … še enkrat poskusim. Uspešno. Tri ure kolobocij, da lahko konec leta 2025 iz Slovenije kupim prenosnik, ki je v tujini 1.400 evrov cenejši. Kot da prosim za dovoljenje partije, da smem zapraviti svoj lastni denar v tujini. Amazon.de ni dark web tržnica za preprodajo ledvic. Je največji trgovec na svetu. A za našo "sanirano" banko je očitno prevelik varnostni rizik. Ironija? Na koncu sem moral uporabiti Revolut. Litovska "internetna banka", ki jo nekateri pri nas še vedno gledajo postrani, je transakcijo izvedla v milisekundi. Brez klicarjenja, brez SMS-dram in brez odklepanja časovnih oken. Torej, dragi moji: imamo banko, ki smo jo davkoplačevalci rešili, da bi nam zdaj onemogočala poslovanje in nas silila, da uporabljamo tujo konkurenco. To ni varnost. To je birokratska sabotaža podjetništva. Blaž, resno vprašanje: Koliko moram doplačati za "Premium paket", kjer me banka v poslovnem sektorju ne tretira kot opravilno nesposobnega in kjer lahko svoj denar zapravim tam, kjer je ceneje, ne da bi moral za to prositi pol klicnega centra? Ker tole trenutno je nivo kubanskega zdravstva, ne pa sodobnega bančništva. Srečno, Vaš "varno blokirani" komitent

@maks75035911 @vlah58 Dvoživkarstvo je prepovedano pri policistih, so tudi kazensko odgovorni, kadar govorimo o dvoživkarstvu kot o opravljanju enakega dela pri dveh različnih delodajalcih... Vsepovsod pa imamo gnila jabolka...

@vlah58 Lahko smo veseli in hvalezni policistom, da med njimi ni dvozivk🤷‍♂️

Ukinitev nočnega dežurstva policije? Ne morem verjeti. MNZ v stilu. Varnostna situacija stabila. Ja, tako kot “zdravstvo dobro deluje”. A zdaj bodo uničili še policijo?

Včasih so bili policisti strah in trepet, dandanes birokracija in pomanjkanje "pravega" kadra naredita svoje... Dve pripadnici ženskega spola ne moreta učinkovito obvladati situacijo, kjer so na nasprotni strani osebe močnejše telesne konstrukcije... Tukaj trčimo na razlike med spoloma, čeprav se skrajno leve organizacije borijo proti temu... Nekateri ne razumejo razlike med neenakost spolov in neenakopravnost spolov....

@vlah58 Ja, ... najemite si varnostnike. 🤦‍♂️ Mimogrede. Že nekaj časa so patrulje sestavljene iz treh, ne več samo dveh policistov. Toliko o varnosti in ne zato, ker bi imeli dovolj kadra

Sam uporabljam spletno banko DH in imam na poslovnem računalniku sistem Linux. Včasih so bile težave z digitalnimi potrdili oz certifikati (podpora JAVA), ampak to ni problem banke, ampak uporabnika. Shramba digitalnih potrdil in dostop do njih je odvisna od operacijskega sistema in spletnega brskalnika. Za uporabo spletne banke se potrebuje spletni brskalnik in sistem avtentifikacije, kar je v dotičnem primeru digitalno potrdilo. Nekateri ljudje potrebujejo pomoč pri nastavitvi pametnih televizorjev, telefonov, nekateri pri nastavitvah operacijskega sistema za dostop do spletne banke. Dandanes je ogromno načinov avtentifikacije in niso več samo digitalni certifikati...

@BostjanKristl @NikkiAround @JMacarolV Natolcevanje? Torej uporabljaš DH? Odvisne so od podpore za kvalificirana digitalna potrdila, ki jih uporabljamo poslovni uporabniki. Tu je pa celi kaos.

Če bi bilo manj varnostnih mehanizmov in bi vam nekdo odtujil denar, bi tudi toliko pljuvali po naših bankah ? Vprašanje je koliko regulacije ima Revolut in podobni in koliko banke... Manj regulacije pomeni manj procesov varnostnih mehanizmov in je zato precej manjša verjetnosti, da pride do težav... Eden izmed varnostnih mehanizmov je tudi obnašanje uporabnika, kar v praksi pomeni, če do zdaj še niste kupovali v določeni višini zneskov (višji zneski) pri določenem trgovcu oz niste imeli podobnih transakcij s točno določeno poslovno entiteto vam lahko sistem iz vidika varnosti zavrne transakcijo. Ali je res potrebno toliko blatit in jamrati, ko se zadeva 1x zgodi ? Kolikokrat je bilo transakcij, pri katerih je bilo vse OK ? Včasih dobi človek občutek pri jamračih, da to delajo izključno zaradi potrebe po pozornosti...

@MAntipaticus @NikkiAround @JMacarolV To je eno samo natolcevanje in blamaža. Spletne banke niso odvisne od operacijskega sistema, kar pomeni da je vseeno ali imate Windows, Linux, MacOS, Android...

@NikkiAround @JMacarolV Samo ne začni z DH. Ker je skoraj še večji 💩 kot NLB. Kot poslovni uporabnik je uporaba spletne banke prek česarkoli kar ni Windows nemogoča.

@brutus91101394 Če se proces iz seznama se 2 pacienta odstrani in na seznam se 2 pacienta doda zgodi 1000x imamo 2 možnosti: - max čakalna doba je 420 dni - max čakalna doba je 20 dni Kaj vam je ljubše: čakati 20 dni ali čakati 420 dni ?

Zanimivo, tako pametni, pa ne razumejo fragmentacije čakalnih vrst...🤔. Logika in matematika očitno nista vrlini v zdravstvu... Primer je samo za demonstracijo in je poenostavljen: Recimo, da lahko ortopedi v povprečju na dan obravnavajo 5 pacientov. To pomeni, da bodo vsi pacienti prišli na vrsto v 20 dneh. 2 pacienta odpovesta, ki sta naročena 5. dan. Naročita se 2 nova pacienta. Sedaj obstajata naslednji 2 možnosti: 1) Dodamo ju na konec čakalne vrste in bosta prišla na vrsto 21. dan, ker ne moremo vseh pacientov prenaročiti, ki so naročeni od 6. dne naprej... 2) Dodamo ju v čakalno vrsto dan 5. Sklep: Če lahko novo naročene paciente postavimo v proste termine obstoječih dni, se čakalna vrsta ne bo povečala časovno. Še vedno bo max doba čakanja 20 dni. Čakalna vrsta v smislu števila vseh pacientov, pa je odvisna od števila pacientov, ki so se odstranili iz seznama in števila pacientov, ki so se dodali na seznam... Problem fragmentacije je že zelo dolgo poznan v računalništvu in obstajajo rešitve zanj že desetletja... V IT se ogromno stvari zgodi zelo hitro, pravtako so znane tudi posledice, ker se tam ogromno procesov izvaja masovno v relativno kratkem času...

Za ortopeda čaka 100 pacientov. Polde čaka že leta in je 3. v čakalni vrsti. Polde gre privat. Na novo se prijavi Franci. Prej je Jože (4.mesto) dobil 3.mesto Franci pa 100 mesto. Sedaj dobi Franci to 3. mesto. Vseh čakajočih je še vedno 100. Kako se torej čakalne vrste krajšajo?

Kolikor je meni znano so v državnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih generalni direktorji zdravniki oz v samo 1 ustanovi je nekdo iz finančnega področja, pa še ta ima izplačilo krepko pod ostalimi.... Torej so zdravniki tisti, ki soodločajo pri strategiji zadnjih 34 let... Me zanima koliko je generalnih direktorjev iz vrst zdravnikov in koliko iz vrst menedžerjev v zasebnem zdravstvu (iz vidika lastniške strukture), torej tudi koncesionarji...

@BostjanKristl To kar imamo zdaj je posledica takšnega razmišljanja, še iz časov socializma. Vi ste najboljši primer zakaj zdravniki ne moremo korigirati velikih ekonomskih in političnih strategov. Strategijo mora določati medicina. Če jo ne, imamo to kar imamo danes v Sloveniji.

Kako naj bi se produktivnost merila? Število operacij na kirurga? Torej na isti kliniki en kirurg opravi eno resekcijo tumorja glave pankreasa, drugi pa opravi pet apendektomij. Kateri je bolj produktiven? Oba sta v operacijski cel dopoldan (7 ur). ..1/

Večkrat opažam, da se pri pogovorih o javnem in zasebnem zdravstvu pojavi zmeda. Posebej poimenovanje javno in privat. Enkrat je govora tipu zdravstva (javna mreža ali privat) drugič o lastništvu (javno oz državno, privat) organizacije, ki izvaja zdravstvene storitve Treba se je zavedati, da je govora o privat lastništvu organizacije, ki opravlja javne zdravstvene storitve (koncesija) pod okriljem države.

@mrk6390 @igor_muzevic @necenzurirano_ Koncesjiska dejavnost ni 'privat' ampak del javnega zdravstva. Pacient vplačuje OZz in opravi storitev v koncesijskem centru. Kaj je tu spornega?

Pohvalil bi @necenzurirano_ , ker so objavili spodnji popravek in opravičilo. ZZZS namreč pravi, da preusmerjanje lažjih primerov ven iz bolnišnice ne povzroča avtomatično finančne škode bolnišnici, saj so težji primeri, ki ostanejo, bolje plačani.

Vsak gospodarski sistem ima več matrik. Čisto na vrhu je gospodarjenje sistema kot celote, v najini debati zdravstvenega sistema. Tukaj nastopijo poslovni vodje, ki gledajo iz finančnega vidika oz vidika virov (gospodarski vidik - strategija). Za dosego strateških ciljev potrebujemo taktiko. Tukaj pride v ospredje panoga v kateri deluje gospodarski subjekt. V najinem primeru medicinska stroka. Seveda pride tukaj do največjih trenj, ker sta si miselnost medicine in financ na nasprotnih bregovih, čeprav sta potrebna oba. Zakaj ? Ker, če bi samo eden deloval v vsem svojem ekstremu, bi se na dolgi rok zrušil v samega sebe... Poslovni del skrbi za dobro gospodarjenje, seveda ga mora medicina pri tem popravljati, da ni na slabšem pacient, poslovni del pa popravlja medicino, da ne troši več kot je potrebno za dosego enakega učinka. Zato pa lahko na tem mestu trdim, da bi za izboljšanje zdravstvenega sistema morali sodelovati vsi, ki so na bilo kakršenkoli način vpeti v delovanje sistema. Od čistilk naprej... Vsak zaposleni bi podal predloge za izboljšanje procesa dela, ki ga izvaja, vodje posameznih oddelkov pa bi izmed vse predlogov izbral tistega, ki bi bil po njihovem najbolj primeren. In to je tisto, kar sem želel povedati. Seveda mora biti strokovnjak na tistem področju. Tako kot ste sami dali zelo dober primer. Poslovnega direktorja skrbi finančni del, vendar je naloga strokovnjaka na tistem področju, v vašem primeru anesteziologa, da obrazloži svetu financ, zakaj je boljša izbira takšnega procesa v finančnem smislu. Seveda je anesteziolog sprva ocenil iz vidika svoje stroke in kasneje iz vidika financ.... Ampak sta potrebna oba, da drug drugega balansirata...

@BostjanKristl ..potrebujete, ravno tako medicinsko znanje. Primer: poslovni direktor vznemirjen, ker porabimo več po anesteziji, ker smo uvedli sugamadex. Ne razume, da je uvedba sugamadexa močno zmanjšala respiratorne zaplete in zdravljenje v bistvu pocenila.

Vse je gospodarski sistem, kjer je potrebno gospodariti oz upravljati z viri. Tudi zdravstveni sistem. Merila uspešnosti so lahko večdimenzionalna... Seveda ima vsak sistem svoje posebnosti. Tako kot ste sami rekli v zdravstvenem sistemu je pomembna tudi umrljivost oz najboljši možni izid zdravljenja, ki je mogoč glede na stanje bolnika, razpoložljivega znanja, tehnologije, itd... Torej metrika produktivnosti ne sme ogroziti najboljšega možnega izida zdravljenja. Da pa mora nekdo delati v zdravstvu, da to razume je pa absurd. Je pa res, da nekdo, ki deluje v zdravstvu ima boljši vpogled v samo delovanje...

@BostjanKristl Zdravstvo ni gospodarski sistem. To tisti, ki v zdravstvu ne delajo nerazumejo. Merila uspešnosti so v zdravstvu drugačna. Temeljijo na umrljivosti in drugih izidih zdravljenja, na zgotavljanju varnosti bolnika. Spremljanje teh metrik, omogoča ustrezno vodenje.