Urša Cankar Soares

2.9K posts

Urša Cankar Soares

Urša Cankar Soares

@CankarUrsa

Mama za življenje!

Katılım Ekim 2020
269 Takip Edilen1.3K Takipçiler
Urša Cankar Soares retweetledi
🌻🌸🦋🐱please be kind to animals
79-lkatoliški duhovnik, oče Larry Holland, ki okreva po zlomu kolka v splošni bolnišnici Vancouver v Kanadi, je povedal, da mu je bolnišnično osebje2x ponudilo zdravniško pomoč pri umiranju (MAiD), čeprav je jasno povedal, da je katoliški duhovnik in moralno nasprotuje evtanaziji
Sachin Jose@Sachinettiyil

A 79-year-old Catholic priest, Fr. Larry Holland, who is recovering from a hip fracture at Vancouver General Hospital in Canada, said he was offered Medical Assistance in Dying (MAiD) twice by hospital staff, even though he made clear he is a Catholic priest and morally opposed to euthanasia. Image: BC Catholic

Slovenščina
5
101
159
3.3K
Urša Cankar Soares retweetledi
Marko Žužek
Marko Žužek@MarkoZuzek·
Islamisti so v Nigeriji umorili 52.000 kristjanov. Niti besede iz mednarodnih medijev. Niti besede iz ZN. Niti ene besede od propalestinskih vplivnežev na Zahodu. To je pravi genocid. Njihov molk je oglušujoč.
Isaac@isaacrrr7

52.000 cristianos han sido asesinados en Nigeria por islamistas. Ni una palabra de los medios internacionales. Ni una palabra de la ONU. Ni una sola palabra de los influencers pro-palestinos en Occidente. Esto es un verdadero genocidio. Su silencio es ensordecedor.

Slovenščina
8
157
211
2.1K
Urša Cankar Soares
Urša Cankar Soares@CankarUrsa·
@pela04486159 V ekipi Pohoda za življenje iščemo zgodbe mamic, ki so se jim rodili zdravi otroci, katerim so napovedali diagnozo. Bi bili veseli kakšne pogumne družine, ki bi želela o tem spregovoriti. Kontaktirajte nas na info@pohodzazivljenje.si
Slovenščina
0
0
0
3
Špela
Špela@pela04486159·
@CankarUrsa V vaši dolini se je rodil, kljub pritisku zdravnika, da bo otrok hudo prizadet, na srčno željo mlade mamice, majhen fantič. Po 10 dneh preiskav, sta bila z mamico odpuščena. Še tisti teden sem bila poklicana na obisk, dete je bilo popolnoma zdravo 🤩.
Slovenščina
2
0
1
62
Urša Cankar Soares
Urša Cankar Soares@CankarUrsa·
Izberite katera tehnika splava vam je najbolj všeč? Tako je, drži..to je neprijetno dogovoriti. Gnusno dejanje lahko zavijemo v tisoč zavajajočih besed pa bo še vedno rezultat le en. Mrtev otrok! Tole je vredno vašega časa danes.
Lila Rose@LilaGraceRose

Watch this. @repbrandongill leaves an abortion advocate stunned after confronting her with the reality of abortion, reading the descriptions of each method “What’s your favorite type of abortion?”

Slovenščina
0
7
16
256
Urša Cankar Soares retweetledi
Branko Grims
Branko Grims@BrankoGrimsX1·
V Evropskem parlamentu v Strasbourgu sem bil govornik na mednarodni konferenci "Noelia - pravi obraz evtanazije". O dekletu iz Španije, ki so jo posilili migranti, na koncu pa "evtanazirala" država ter prodala njene organe. Predstavil sem pozitivni primer Slovenije, ki je edina na svetu z dobro odločitvijo ljudstva na referendumu zavrnila evtanazijo. Tudi pri evtanaziji gre za denar. Država je dolžna poskrbeti za varnost svojih državljanov in jim pomagati, ne pa jih umoriti! 🇸🇮
Branko Grims tweet mediaBranko Grims tweet mediaBranko Grims tweet media
Slovenščina
11
137
351
4.4K
Urša Cankar Soares retweetledi
Dr. Boštjan M. Zupančič (former @bmz9453)
23 stvari, ki jih otroci počnejo le za kratek čas… nato pa izginejo za vedno. Nekega dne ne bodo več takoj po prebuditvi pritekli k tebi. Ta zvok stopalic v hodniku, skok na tvojo posteljo, tiste hladne roke, ki iščejo toplino…, ne da bi se tega zavedali, se spremeni v tišino… in vrata, ki se ne odpirajo več. Ne bodo več rekli: »Mami, očka, poglej!« Ni več čarobnih kamnov ali nujnih risb, ki bi jih hoteli pokazati. Njihov svet se širi… in ti, malo po malo, nisi več v njegovem središču. Nekega dne ne držijo več tvoje roke, ko hodijo. Najprej jo spustijo za nekaj sekund… potem za vedno. In čeprav še vedno hodijo ob tebi, se je nekaj nevidnega že začelo oddaljevati. Ne zaspijo več v tvojem naročju. Ta topla utesnjenost, ta dih, ki se usklajuje z vašim… nekega dne izgine brez slovesa. Ne verjamejo več, da lahko vaš poljub vse popravi. Odrgnine niso več na kolenih…, in začnejo boleti na mestih, kjer jih ne morete odpihniti. Ne prinašajo vam več svojih »zakladov«. Posušene liste, palice, zmečkan papir …, ni jim več treba deliti vsakega majhnega odkritja s tabo. Nekega dne te ne prosijo več, da jim prebereš pravljico. Glasovi, liki, skupne noči …, jih nadomestijo zasloni in njihova lastna tišina. Ne iščejo več tvoje postelje sredi noči. Ni več mrzlih nog ali spontanih objemov. Samo odmev tega, kar je nekoč bilo rutina. Nehajo vas objemati brez razloga. Prej so to počeli spontano, brez razmišljanja. Potem postanejo objemi redkejši… in bolj premišljeni. Ne kličejo vas več za vsako malenkost. Prej ste bili odgovor na vsako vprašanje. Zdaj se učijo reševati stvari… ne da bi najprej pogledali k vam. Ne izbruhnejo več v smeh z vami zaradi vsake neumnosti. Smeh se spremeni… postane bolj zadržan, bolj selektiven. Ne potrebujejo več tvoje pomoči pri oblačenju. Tvoje roke ne zapenjajo več gumbov… in niso več nujne. Ne sedajo več na tvoje koleno, ker »se ne morejo več prilegati«. A v resnici… tisto, kar se spremeni, ni velikost. Ne poslavljajo se več s pretiranimi poljubi. »Tisoč poljubov« se spremeni v hiter gib … ali »se vidimo kasneje«. Ne pripovedujejo ti več vsega, kar se jim dogaja. Njihove misli začnejo imeti vrata … in ti nimaš vedno ključa. Ne iščejo več tvojega pogleda, da bi potrdil, kar počnejo. In začnejo ga iskati … pri drugih. Ne potrebujejo več tvoje stalne družbe. Prej si bil njihovo varno zatočišče. Potem… le še ena možnost. Ne postavljajo ti več neskončnih vprašanj. »Zakaj?« zbledi… in z njim del njihovega čudenja, ki so ga delili s tabo. Ne verjamejo več, da si nepremagljiv. Nekega dne odkrijejo, da tudi ti dvomiš, da se tudi ti utrudiš… in te ne gledajo več na enak način. Ne prosijo te več, da bi se z njimi igral. Igrače se spremenijo… in ti nisi več del te igre. Ne iščejo več utehe v tvojih rokah iz navade. Naučijo se stati na lastnih nogah… čeprav jo včasih še vedno potrebujejo. Nehajo biti majhni, ne da bi ti to opazil. Ni določenega dneva. Samo kup trenutkov, ki se nikoli ne vrnejo. In nekega dne … ne živijo več z vami. Hiša še vedno stoji … a ne zveni več enako. In takrat razumete, da je bilo vse to … neponovljivo. Otroštvo vas ne opozori, ko odide. Ko odhaja, ne izda niti zvoka. Raztopi se v vsakdanjih dneh… medtem ko misliš, da je še čas. In zato, dokler še tečejo k tebi, dokler še segajo po tvoji roki, dokler si še njihov cel svet… glej jih, poslušaj jih, objemi jih več, kot je potrebno. Ker nekega dne, ne da bi se tega zavedal… bo to zadnjič.
Karim A Nesr@karimanesr

23 cosas que los hijos hacen solo por un tiempo… y luego desaparecen para siempre. Un día dejan de correr hacia ti en cuanto se despiertan. Ese ruido de pasitos en el pasillo, el salto a tu cama, las manos frías buscando calor…, sin darte cuenta, se transforma en silencio… y en una puerta que ya no se abre. Dejan de decir: “¡Mami, papi, mira!” Ya no hay piedras mágicas ni dibujos urgentes que mostrar. Su mundo se vuelve más grande… y tú, poco a poco, ya no eres el centro. Un día dejan de tomar tu mano al caminar. Primero la sueltan por segundos… luego para siempre. Y aunque siguen a tu lado, algo invisible ya empezó a alejarse. Dejan de dormirse en tus brazos. Ese peso cálido, esa respiración que se acompasa con la tuya… un día desaparece sin despedirse. Dejan de creer que tu beso lo cura todo. Las heridas ya no están en las rodillas…, y empiezan a doler en lugares donde no puedes soplar. Dejan de traerte sus “tesoros”. Hojas secas, palitos, papeles arrugados…, ya no necesitan compartir cada pequeño hallazgo contigo. Un día dejan de pedirte que les leas un cuento. Las voces, los personajes, las noches compartidas…, son reemplazadas por pantallas y silencios propios. Dejan de buscar tu cama en mitad de la noche. Ya no hay pies fríos ni abrazos improvisados. Solo el eco de lo que fue rutina. Dejan de abrazarte sin motivo. Antes lo hacían por impulso, sin pensar. Luego, el abrazo se vuelve más escaso… y más medido. Dejan de llamarte para todo. Antes eras la respuesta a cada duda. Ahora aprenden a resolver… sin mirarte primero. Dejan de reírse a carcajadas contigo por cualquier tontería. La risa cambia… se vuelve más contenida, más selectiva. Dejan de necesitar que los ayudes a vestirse. Tus manos dejan de abrochar botones…, y de ser imprescindibles. Dejan de sentarse en tu regazo porque “ya no caben”. Pero en realidad… lo que cambia no es el tamaño. Dejan de despedirse con besos exagerados. Los “mil besos” se convierten en un gesto rápido… o en un “luego nos vemos”. Dejan de contarte todo lo que les pasa. Sus pensamientos empiezan a tener puertas… y no siempre tienes la llave. Dejan de buscar tu mirada para aprobar lo que hacen. Y empiezan a buscarla… en otros. Dejan de necesitar tu compañía constante. Antes eras su refugio. Después… solo una opción más. Dejan de hacerte preguntas sin fin. El “¿por qué?” se apaga… y con él, una parte de su asombro compartido contigo. Dejan de creer que eres invencible. Un día descubren que también dudas, también te cansas… y ya no te miran igual. Dejan de pedirte que juegues con ellos. Los juguetes cambian… y tú ya no estás en ese juego. Dejan de buscar consuelo en tus brazos automáticamente. Aprenden a sostenerse solos… aunque a veces aún lo necesiten. Dejan de ser pequeños sin que te des cuenta. No hay un día exacto. Solo un cúmulo de momentos que ya no vuelven. Y un día… dejan de vivir contigo. La casa sigue en pie… pero ya no suena igual. Y entonces entiendes que todo aquello… era irrepetible. La infancia no avisa cuando se va. No hace ruido al marcharse. Se disuelve en los días cotidianos… mientras tú crees que aún hay tiempo. Y por eso, mientras todavía corren hacia ti, mientras aún buscan tu mano, mientras todavía eres su mundo entero… míralos, escúchalos, abrázalos más de lo necesario. Porque un día, sin darte cuenta… será la última vez.

Slovenščina
11
85
275
11.6K
Urša Cankar Soares retweetledi
LifeNews.com
LifeNews.com@LifeNewsHQ·
A suicide center in Switzerland is about to euthanize a health woman. The suicide clinic is exploiting a poor woman who is heartbroken over the death of her son. Wendy Duffy, 56, attempted to take her own life after her son died four years ago — but is soon bound for Switzerland, where assisted suicide is legal. Instead of providing the grieving mother support and counseling to help her deal with the loss, it will just help her kill herself. And Pegasos, a Swiss assisted-dying nonprofit organization, will make $13,500 to euthanize her. This is disgusting exploitation and highlights everything wrong with assisted suicide.
LifeNews.com tweet media
English
51
248
513
11.5K
Urša Cankar Soares retweetledi
Steven Ertelt
Steven Ertelt@StevenErtelt·
Steven Ertelt tweet media
ZXX
1
5
36
301
Urša Cankar Soares retweetledi
Zanima.me
Zanima.me@zanimame_slo·
Svoboda izbire za ženske? Potem nehajmo zaničevati materinstvo. Biti mama in gospodinja ni korak nazaj — je enakovredna pot. Problem ni “preveč tradicije”. Problem je, da izbire sploh nimamo. 👇 zanima.me/najvecji-tabu-…
Slovenščina
0
8
28
1K
Urša Cankar Soares retweetledi
Kristan Hawkins
Kristan Hawkins@KristanHawkins·
End abortion. Make more babies.
English
53
289
2.5K
15.1K
Urša Cankar Soares retweetledi
Urša Cankar Soares retweetledi
Anna Lulis
Anna Lulis@annamlulis·
Made in the Image of God No child should be aborted
English
87
1K
8.4K
47.5K