Uroš Urbas
7K posts


@Rok_Novak Hm. Vprasanje: Obalne obcine so prepovedale voznjo po lokalnih cestah nedomacinom. Kazen 200 evrov. Po mojem bi to pravno zelo lahko spodbijal. Kaj ti menis?
Slovenščina
Uroš Urbas retweetledi

⚽️🚊 Slovenske železnice organiziramo posebni navijaški vlak, ki bo 1. julija 2024 vozil direktno od Ljubljane do Frankfurta in nazaj, za ogled nogometne tekme osmine finala med 🇸🇮 in 🇵🇹.
Več: potniski.sz.si/direktni-navij… ✅
#gremzvlakom #UefaEuro2024 #ZaSlovenijo #navijaskivlak

Slovenščina
Uroš Urbas retweetledi
Uroš Urbas retweetledi
Uroš Urbas retweetledi
Uroš Urbas retweetledi

Prosim @vladaRS, njenega predsednika, ministre in medije ter druge naj v napadih na stavkajoče zdravnike ne izpostavljajo invalidov, ker v času stavke ne deluje ambulanta za ugotavljanje sposobnosti za vožnjo motornih vozil, kar je pogoj za pridobitev ali podaljšanje vozniških dovoljenj invalidov.
Če bi imela vlada sposobnost empatije do invalidov in voljo, bi sprejela odločitev, da se veljavnost vozniških dovoljenj invalidov podaljša do konca stavke.
Sam sem invalid in podpiram stavko zdravnikov. Pa veste zakaj? Ker tako kot oni želim in zahtevam ureditev stanja v zdravstvu, za kar je odgovornost vlade največja.

Slovenščina
Uroš Urbas retweetledi
Uroš Urbas retweetledi

Join us at @CryptoExpoEu ✌️
There will be an opportunity to talk about the crypto market 🫡
Secure your tickets with a special discount „ADRIANCEE” and get 30% off - cryptoexpoeurope.com

English
Uroš Urbas retweetledi

Za učenjaka iz osemnajstega stoletja je imel Ferdinand Augustin Haller von Hallerstein dokaj nenavadno življenje. Čeprav se je rodil leta 1703 v Ljubljani in odraščal v Mengšu, kjer je imela njegova družina v lasti dvorec, je po končanem šolanju kot jezuitski misijonar odšel na Kitajsko in postal eden vodilnih učenjakov na kitajskem dvoru.
Po rodu ni bil iz stare plemiške družine, saj je baronski naslov pridobil njegov ded, ki je priimku Haller dodal plemiški naziv von Hallerstein. V Ljubljani je obiskoval jezuitski kolegij in po končanem šolanju vstopil v jezuitski red in začel s pripravami na misionarsko delo.
Na Kitajsko je odpotoval septembra 1735 iz Trsta. Pot ga je vodila najprej na Portugalsko, kjer je v Lizboni več mesecev čakal na ladjo, ki bi ga skupaj z drugimi jezuiti popeljala na daljni vzhod. Ta čas je kar dobro izkoristil, saj se je naučil portugalsko in vzpostavil tesne vezi s takratno portugalsko kraljico, ki je bila habsburškega rodu. Na misijonarsko pot je vzel tudi slovensko katoliško pesmarico, ki jo sedaj hrani osrednja knjižnica v Pekingu, kar potrjuje njegovo znanje slovenščine.
Aprila 1736 se je vkrcal na portugalsko ladjo, ki ga je prek postanka v Mozambiku pripeljala v Goao, portugalsko kolonijo v Indiji. Zaradi zapletenih političnih in varnostnih razmer je moral s skupino, ki je bila namenjena na Kitajsko, v Indiji čakati kar sedem mesecev. Jeseni 1738 je s francosko ladjo končno prispeli v Macao, kjer je dobil naslednjo pomlad dovoljenje, da kot astronom in matematik začne z delom na cesarskem dvoru. Tako se je lahko odpravil proti Pekingu, kamor je prispel 13. junija 1739.
Hallerstein je hitro pridobil sloves odličnega matematika, kar mu je omogočilo, da je kmalu po prihodu na Kitajsko zasedel položaj namestnika predstojnika cesarskega astronomskega urada. Po smrti Ignaza Köglerja leta 1746 je prevzel vodenje urada, na katerem je ostal vse do svoje smrti oktobra 1774. V tem času je vzpostavil tesno sodelovanje z akademijami znanosti v Sankt Peterburgu, Parizu in Londonu, kar je omogočilo bogato znanstveno izmenjavo med Evropo in Kitajsko.
Vendar njegov prispevek k znanosti ni bil omejen le na astronomijo. Poleg izboljšav kitajskega koledarja in gradnje velikega astronomskega opazovalnika oziroma armilarne sfere, je njegovo delo vključevalo tudi izdelavo geografskih kart, določitev geografske dolžine Pekinga s pomočjo opazovanja Jupitrovih lun in tako ugotovljene časovne razlike med Parizom in Pekingom. Raziskoval je tudi električne pojave in vakuumsko tehniko, se posvetil študiju kitajskih rastlin in živali ter izvedel prve ocene števila prebivalcev na Kitajskem.
Med svojim bivanjem v Pekingu je imel Hallerstein pomembno vlogo kot izjemen astronom, matematik in diplomat. Prebival je v portugalskem misijonu na južnem robu pekinškega mestnega obzidja, kjer je vzdrževal tesne vezi s portugalskim dvorom. Po prihodu v Peking se je najprej posvetil učenju kitajščine, nato pa začel delati kot namestnik predstojnika Cesarskega urada za astronomijo.
Leta 1752 mu je cesar Qianlong dodelil nalogo, da spremlja portugalskega kraljevega odposlanca na poti v Peking. Obiskovalce iz Evrope je šel pričakat v Kanton, odkoder jih je spremljal na poti v Peking, kjer so sledile pettedenske gostije in sprejemi na cesarskem dvoru. Nato je odpravo pospremil nazaj v Kanton in se vrnil v Peking. Za uspešno opravljeno nalogo, ki je traja nekaj več kot leto dni, je od cesarja prejel naziv državnega uradnika tretje stopnje, kar je bilo visoko priznanje.
Kot predstojnik urada za astronomijo je spretno usklajeval interese jezuitov z zahtevami cesarskega dvora in potrebami kitajskih učenjakov v svojem uradu. Njegova naloga je bila še bolj zapletena zaradi notranjih trenj med jezuiti, ki so zastopali različne evropske prestolnice, predvsem med skupinami pod pokroviteljstvom Portugalske in Francije. Hallerstein se je v teh občutljivih medosebnih odnosih izkazal kot odličen diplomat.
Rezultat njegovih astronomskih opazovanj je bilo obsežno delo "Observationes Astronomicae", ki se ponaša z eno najbolj natančnih meritev položaja in svetilnosti zvezd s klasičnimi instrumenti. Pripravil je tudi načrte in po letu 1746 vodil delo na novi ekvatorialni obročasti sferi (armilarna sfera) za pekinški astronomski observatorij, ki jo je naročil cesar Qianlong. To je bil zahteven projekt, saj je cesarjev uradni geocentrični pristop zahteval ekvatorialno zasnovo, medtem ko so jezuiti izvajali meritve na podlagi heliocentričnega sistema. Inštrument je zato nekakšen hibrid, ki združuje oba pristopa, in je edinstven med tovrstnimi instrumenti na svetu.
Izdelal je tudi zemljevid Mandžurije in prispeval k izdaji velikega atlasa Kitajske leta 1769. Izpopolnil je kitajski koledar in na podlagi dvornih registrov izračunal prebivalstvo Kitajske za leti 1760 in 1761. Ocenil je, da je bilo takrat na Kitajskem nekaj manj kot 200 milijonov ljudi. S svojo oceno, da ima Kitajska skoraj dvakrat več prebivalcev kot tedanja Evropa, je šokiral Evropejce.
Ko se je njegovo zdravje leta 1773 poslabšalo, je cesarja prosil za upokojitev, a ga je cesar zavrnil. Umrl je naslednje leto, kmalu po novici, da je papež ukinil jezuitski red. Njegov nagrobnik se je ohranil in zdaj stoji v spominskem parku, kjer je bilo nekoč jezuitsko pokopališče.
Po smrti je hitro utonil v pozabo, tako v Evropi kot na Kitajskem. Ukinitev jezuitskega reda, politične spremembe v Evropi in spremenjen odnos do tujcev na Kitajskem so pripomogli, da v zgodovinskih pregledih ni bil večkrat omenjen. Dodatna težava je bila tudi, da je bil v Evropi znan kot Hallerstein, na Kitajskem pa le po kitajskem imenu Liu Songling.

Slovenščina
Uroš Urbas retweetledi
Uroš Urbas retweetledi

@MarkoJuvancic Do leta 2050 moramo priti do cca 56 TWh z OVE in nizko oglicnimi viri, kar pomeni da bi morali obstoječim zelenim virom, dodati še 3 x JEK@1600 MW, če bi želeli samo z jedrskimi vse rešiti. To je 3 x14 = 42 TWh. To je žal neizvedljivo.
Slovenščina
Uroš Urbas retweetledi
Uroš Urbas retweetledi

Objavljen je novi FRAN (različica 11.0, 2023).
Obilo novosti! Več 👇
isjfr.zrc-sazu.si/sl/novice/novi…
Slovenščina
Uroš Urbas retweetledi
Uroš Urbas retweetledi
Uroš Urbas retweetledi
Uroš Urbas retweetledi






















